Oh, Madrid! Kjer je jesen res jesen (sicer španska, ampak je!). In ne pre-vroči ostanki poletja. In kjer Španci med govorjenjem ne požrejo pol besed. In kjer metro dela, kot se spodobi.

Pol.

Točno pol leta nazaj sem priletela sem! Sem imela v glavi, kaj vse bom napisala danes. O super stvareh, dobri hrani in kul ljudeh. O kuhanju, svetlobi in sončnih vzhodih. Pa trenutno ne vem točno kaj ... slike/fotke so mi šle vedno boljše od rok kot besede. :)

Čez vikend sem imela obiske. In sem - v imenu turističnega vodenja - n-tič prehodila center (Filipiči, se spomnete? :P) in tretjič šla v muzej znanosti (kjer med drugim trenutno gostuje kul razstava za CERN-ovo 60. obletnico). Prvič, odkar sem tu, pa mi je uspelo ujeti, da je bila Agora odprta. Kot ostali objekti v Mestu umetnosti in znanosti* je tudi njena notranjost malenkost strašljiva in istočasno totalno fascinantna (in mimogrede, tam so razstavljene lepe bele makete zgodnejših projektov za CAC). In prvič mi je tudi uspelo se povzpet na Micalet. Tudi če Valencia s tal zgleda zelo obvladljiva, me je presenetilo, da je z vrha videt precej velika. :)

*Ciudad de las Artes y las Ciencias sem prvič obiskala v mojem prvem tednu tu, po moje. Čez nekaj časa smo šli tudi v Oceanografic - pričakovanja glede "ponudbe" so bila visoka in posledično razočaranje precejšnje (ni slabo, ampak akvarij v Genovi za zdaj definitivno zmaga). Moja trma je torej rabla par mesecev, da se je potolažla in pustila objavit fotke (v resnici sem vmes že parkrat pozabla, da sploh obstajajo). Torej, tu so, por fin. :) 

Običajno sem tista, ki se na kakršnemkoli sprehodu po mestu vsaj enkrat vmes ustavi in fotografira grafite. Še posebej serijo punčk, ki občasno nosijo podpis Julieta. :)

Madrid.
Proti pričakovanjem.

Malenkosti. Valencianske uličke s presenečenji. Kalčet in pivo. Pikasta vrečka (z "vintage" jakno iz 90-ih). Nebo takoj po dežju. Obisk od doma. Koncert od benda, ki sem ga prvič slišala 2 uri prej (in še to samo en komad). "... piccoli regali che noi chiamiamo coincidenze - che infatti sono le cose che ci riempiono la vita."

[Teden dni pozneje] Španskemu timingu navkljub so edine stvari, ki so tukaj časovno točne, povezane z Las Fallas. Ognjemeti in mascletà. Zaradi slednjega se Valencia vsak dan ob dveh popoldan od prvega do devetnajstega marca ustavi za 5 minut. Dobesedno. Celotno mesto diha z dogodkom (dogajanjem) - v resnici smo imeli v službi prosto / podaljšan vikend (in to do srede). Entuziazem in vzdušje, ki se stopnjuje od začetka meseca. Število prebivalstva Valencie se znatno poveča. Kljub mojemu običajnemu ne-navdušenju nad ognjemeti, so tukajšnji očarljivi. In kot se tukaj počne tudi vse ostalo - potencirani. Finiš v petih dneh skoraj brez spanja. Obrnjen bioritem. Poulične porcherije za prste obliznit. Počitek v parku ob spremljavi neuglašenih pihalnih orkestrov. Žurke in koncertiči na prostem, povsod. Pivo. Sangria. Orujo. Francoz, ki mrtvo hladno spi na moji postelji (bolj mrtvo kot hladno). Paella, pripravljena kot se spodobi. Sončni vzhodi. Lučke. Rože. Ogenj. Ponos. Dekadenca.

Sivo.

Valencia se je odločla, da bodo njene nedelje mračne in čudne. Sprehod na začetek Rio Turia - Parque de Cabacera - se je zdel odlična ideja ... dokler ni začelo deževat.

... love? NO!

Sem se preselila sem ravno pravi čas. ;) Ta teden se je namreč odvijal Valencia Disseny Week (VDW) - torej cel kup zanimivih razstav* in drugih dogodkov, povezanih z oblikovanjem. 

From Valencia With Design je razstava o Valencianskem oblikovanju po svetu. Razstavo so lani zasnovali in grafično oblikovali v Yonoh - studiu, kjer trenutno preživljam večji del svojih delovnih dni. :) Koncept je bil na enostaven in čitljiv način predstaviti dela oblikovalcev iz Valencie ter jih umestiti na zemljevid sveta. Zastavice namenoma spominjajo na označbe "osvojenih območij", barvno pa so povezane z ozadjem posamezne razstavne točke. Ob vsakem predstavljenem izdelku je tudi navedena oddaljenost kraja naročnika od Valencie. Katalog razstave je bil zasnovan v majhnem formatu - kot potni list, ki obiskovalca vodi na potovanje (slednje pravi spletna stran). 

Tudi sama postavitev razstave sledi konceptu. Že takoj ob vstopu je obiskovalec soočen s celotno situacijo - zemljevidom z zastavicami - brez kakršnegakoli ovinkarjenja. V neposrednem nadaljevanju so predstavljeni avtorji s povzetkom sodelujočih in nagrajenih del. Potem pa te razstava kar sama od sebe pelje naprej. :)

Ideja je, da bi se From Valencia with Design selila po svetu. Umestitev na letošnji lokaciji se mi zdi še posebej posrečena. Vhodna avla Museu de Belles Arts je krožne oblike, na vrhu pa jo zapira modra kupola z "zvezdami". Slikarska dela, ki obdajajo razstavo, izhajajo iz obdobja pred kakšnimi tristo do štiristo leti. V popolnem kontrastu z oblikovanjem, ki je sodobno, aktualno in ni samo razstavljeno, ampak je aktivno, se uporablja - torej je v vsakem pogledu diha "tukaj-in-zdaj". 

Debata z včerajšnje otvoritve je bila tudi v duhu oblikovanja. Carles, moj sodelavec/šef, je na lep način strnil modre misli: "Meni je všeč grafično oblikovanje. Ker je hitro. Sicer za projekt lahko rabiš veliko časa, ampak rezultat vidiš takoj. Če ti ne ustreza, ga spremeniš. Pri industrijskem oblikovanju je bistveno drugače. Traja lahko tudi celo leto, da prideš od skice preko makete in prototipa do dejanske izdelave predmeta." Kaj pa v primerjavi s krajinsko arhitekturo? Skiciraš zunanjo ureditev. V autocadu določiš točno lokacijo drevesa. Ga potem lahko daš tudi v photoshopu na fotografijo situacije. Potem čakaš, da ga zasadijo - ampak je takrat še majhen in neugleden drevček. In potem traja še vsaj kakšnih pet do deset let (ali celo četrt stoletja), da zraste v pošteno in imena vredno drevo.

Ah, ja.

Ma jaz mam rada parke IN dizajn!

*Sem imela priliko prisostvovati na nekaj otvoritvah razstav. Kar se tega tiče, so Slovenci in Španci približno na istem. :) Gužvajo se povsod, kjer se lahko dobi nekaj zastonj za pojest in spit. Tukaj je to paella, ovviamente, in uradna pijača VDW, pivo Turia (nom nom).