[Teden dni pozneje] Španskemu timingu navkljub so edine stvari, ki so tukaj časovno točne, povezane z Las Fallas. Ognjemeti in mascletà. Zaradi slednjega se Valencia vsak dan ob dveh popoldan od prvega do devetnajstega marca ustavi za 5 minut. Dobesedno. Celotno mesto diha z dogodkom (dogajanjem) - v resnici smo imeli v službi prosto / podaljšan vikend (in to do srede). Entuziazem in vzdušje, ki se stopnjuje od začetka meseca. Število prebivalstva Valencie se znatno poveča. Kljub mojemu običajnemu ne-navdušenju nad ognjemeti, so tukajšnji očarljivi. In kot se tukaj počne tudi vse ostalo - potencirani. Finiš v petih dneh skoraj brez spanja. Obrnjen bioritem. Poulične porcherije za prste obliznit. Počitek v parku ob spremljavi neuglašenih pihalnih orkestrov. Žurke in koncertiči na prostem, povsod. Pivo. Sangria. Orujo. Francoz, ki mrtvo hladno spi na moji postelji (bolj mrtvo kot hladno). Paella, pripravljena kot se spodobi. Sončni vzhodi. Lučke. Rože. Ogenj. Ponos. Dekadenca.