Valencia. Odprta, zračna, sončna, pisana. Ustvarjalna in duhovita. Lepo diši (večinoma po hrani). Še zdaj nisem pogruntala, kakšen je valencianski koncept prečkanja ceste glede na barvo luči na semaforju. Sem pa ugotovila, da je mandarina čisto običajno drevoredno drevo. Tako običajno, da odpadle sadeže mimogrede brcneš (na tej točki se mi vsakič znova pojavi isto vprašanje: zakaj tega nihče ne nabere in poje?). Znam že naročit pivo in belo kavo. In sem se na bazenu celo uspela zmenit, kdaj lahko hodim plavat. :) Moja trenutno najljubša španska beseda: amarillo.
Oooooo wau! Ful lepo mesto! Všeč so mi vse te barve! Inspiring.
ReplyDeleteHude fotke, hudi motivi! Ja, res užitek pogledat... in barve - kakšno nasprotje domačim krajem, ki so trenutno sploh povsem monokromatski! ;-) Matejka, uživaj! In fotkaj, da bomo uživali tudi mi! ;-) Pozdravček in eno snežno kepo! :-D
ReplyDeletecarski detajli, daj si duška in nahrani dizajnerko v sebi ;)
ReplyDelete(y) rokca :)
ReplyDelete